Dan 4,5 - Santa Clara

Hotel Cuba Libre v centru Santa Clare
see all photos »

Dan 4

Zjutraj greva v Havani s taxijem še na ogled Trga revolucije (brez fotoaparata, ki se je polnil v sobi, katera je imela evropsko vtičnico, pa zjutraj nisva mogla do njega, ker so ob 8h še vsi spali - ja na Kubi se življenje odvija veliko bolj počasi). Trg in spomenik sta več kot impresivna, ne znam si niti predstavljat kako je to moralo izgledat, ko je imel Castro svoje dolge govore in je trg bil nabito poln. trg namreč sprejme več milijonov ljudi.

Joey na trgu Santa Clare uživa v grenivki, ki nama jo je podaril 'taxist' :-)
see all photos »

Na avtobusni postaji se dogovoriva za prevoz s Taxijem do Santa Clare (ceno uspeva zbit iz 50 CUC na 43 CUC, kar je le malenkost več, kot bi porabila za avtobus). Začuda se "taksist" (izkaže se seveda, da sploh ni taksist ampak pač človek, ki bi rad nekaj zaslužil) celo 15 min pred dogovorjenim časom res pojavi pred najino Caso. Prevozno sredsvtvo je cca. 20 let star razmajan Renault seveda brez varnostnih pasov in podobne 'nepotrebne' dodatne opreme.

Še eno izmed običajnih prevoznih sredstev na kubi - Bici Taxi
see all photos »

Na poti se izkaže, da je vse kar se čuje in govori o kubanskih avtocestah res:

• najprej gremo že na poti iz Havane mimo najmanj 5 policijskih patrulj,
• zdi se da taksist pozna cesto, ker se uspešno izmika vsem luknjicam in luknjam, ki bi nam ob preveliki hitrosti z lahkoto odtrgale kolo. Včasih je za to potrebno tudi zaviti na nasprotni vozni pas, ki občasno ni fizično ločen od našega, 
• srečamo nešteto štoparjev, policajev, prodajalcev čebule in drugih dobrin s katerimi veselo mahajo in v zadnjem trenutku odskakujejo izpred našega avta
• povrh vsega na sredi avtoceste srečamo tudi bivola, ki očitno misli, da je asfalt boljši kot trava,
• ne manjka niti želežniških prehodov, ki so enostavno zavarovani z enim križem, cestne zapore s par stožci
• tudi križišča in dovozi iz poljskih poti na katerih tovornjaki in traktorji zavijajo v vse smeri so nekaj povsem običajnega

Spomenik Che Guevare v Santa Clari
see all photos »

Na poti se ustavimo še na bencinski črpalki (seveda ni treba posebej omenjat, da je dovolj črpalka na eni strani avtoceste). Kasneje šofer nenapovedano zavije še čez travo, ki ločuje vozna pasova na nasprotno stran v sadovnjak po par grenivk, še prej pa s hupanjem preveri če je 'zrak čist' (No nama v tistem trenutku ni bilo nič kaj smešno, pravzaprav je bilo malo strašljivo, ker nisva točno vedela kaj zdaj.. al bodo od kod kaki Kubanci prileteli pa nama pobrali vse kaj mama al kaj :-S).. no konča se vse dobro tako da po 3 urah vožnje prispemo v Santa Claro, kjer se za zelo nizko ceno 20 CUC dogovoriva še za prevoz naslednji dan v Trinidad.

Che Guevara - vedno do zmage
see all photos »

Nastaniva se v Casi pri zelo prijaznih in toplih ljudeh (tudi v Havani so bili prijazni, vendar se je zdelo da vse preveč, zato ker pač morajo bit če želijo imeti goste).Tudi Casa nama je bila zelo všeč.. zelo čista, sveža posteljnina, vroča voda in zelo prijazni ljudje. Zvečer greva na ogled mesta, kjer naju seveda spet nadlegujejo vse vrste "Hustlerjev" in Joey enemu skoraj nasede. Na pivu srečama zgovornega Belgijca, ki končuje svoje popotovanje po Kubi in nama da par brezplačnih nasvetov. Pove kako so ga v Havani profesionalno 'napizdli', vse o cigarah in poti po Kubi. Hustlerjem je dal tudi zelo primeren vzdevek - Piranhe. Pove tudi nekaj, kar se v 99,9% izkaže za sveto resnico in bi moral vedeti vsak popotnik po Kubi:

Plato pred spomenikom in mavzolejem v Santa Clari
see all photos »

Someone talks to you... NOT a friend! You talk to someone...FRIEND!

Dejstvo je da bo v 99,9% veljalo, da če te nekdo ogovori želi nekaj iztržiti od tebe - pa naj bo še tako prijazen in pride s tako verjetno zgodbico. Recimo hustler, ki naju je ogovoril na Pivu je bil zelo prijazen, je dobro govoril angleško, navrgel podatek da ima prijatelja na fakulteti v Ljubljani (naštel par Slovenskih mest), si izmislil da dela kot nadzornik kakovosti v tovarni cigar in na kocu prišel do tega kar ti itak povejo vsi: Lahko zrihta originalne, poceni cigare :-S ... joj, joj.

Zgradba v kateri je 'tovarna' cigar.. notri žal nisva smela slikati
see all photos »

Dan 5

Zjutraj ravno pravšnji zajtrk in kratek klepet z družino (Joey je bila tista, ki je govorila v imenu obeh, ker jaz sem še vedno bil bolj ali manj pri stavku 'Jaz sem Marko' in 'Ne znam Špansko' :-) ) Dan nadaljujeva z ogledom impozantnega spomenika Che Guevari in mavzoleja, v katerega so leta 1997 pripeljali posmrtne ostanke Che-ja. v mavzoleju - kamnite slike pokopanih junakov revolucije, večni ogenj, Chejeva grobnica, izveva pa tudi vse mogoče o Che-ju. Tja in nazaj se pripeljeva še z enim zanimivim prevoznim sredstvom, ki ga srečava v vsakem Kubanskem mestu in vasi - Bici taxijem.

Tudi s brušenjem škarij se očitno da na Kubi nekaj zaslužit
see all photos »

Popoldne si ogledava 'tovarno' cigar v Santa Clari:

• 300 delavcev, večinoma ženske
• delajo 8 urni 'šiht' z dvema vmesnima pavzama (ki pa niso vštete v delovni čas)
• dopoldanska in popoldanska smena
• v tej 'tovarni' so vse cigare narejene za izvoz
• pogledava si, kako delavke na roko v nekaj sekundah zvijejo cigaro (norma je odvisna od velikosti cigare) ter kako preverjajo kakovost vsake cigare posebej (izmerijo vlažnost)
• nato dodajo nalepke in zapakirajo v škatle

Tipičen promet po ulicah na Kubi
see all photos »

Seveda ne moreva mimo tega, da bi naju na koncu vprašali če kupiva kako cigaro.. no, ker sva ravno v tovarni, kupiva dve škatlici manjših cigar (6 kom za 10 CUC).. na srečo itak nisva imela kaj več denarja, ker bi naju tak ziher nap...

Taxist s katerim sva se dogovorila  za prevoz se ne prikaže (očitno sva preveč zbila ceno in ni uspel dobit dodatnih potnikov), avtobusa pa popoldan več ni, zato se odločiva da bova ostala še eno noč in zjutraj z avtobusom nadaljevala do Trinidada. Za kosilo si spet privoščiva kruh in eno izmed paštet, ki sva jih prinesla iz Slovenije (klobase in podobne zadeve iz kubanskih trgovin ne zgledajo prebavljivo). Zvečer v mestnem paviljončku v parku igrajo  živo glasbo - začnejo seveda s Kubansko himno.